John 18

Izesuni amimí okago alemó

(Mat 26:47; Mak 14:43; Luk 22:47)

1Izesú eza gakó láa loko lo asú oake, ezagi vegenala zuhagi leza Kitilona nagamí gímuza vola helegaloka vunike, zazuha makokú itunimó. 2Ámina zazuhagú Izesugegi gamena gamena alegesá oaká unimó nenazo, itó amimika liti ve Zutá ezagi ámina apakumú ánigonoimó nenazo, Izesú neneló noinogo ive loko geleneike, 3guguni giziaká a ve napagi Palisaio monó vegi niatoka vike Izesuni nene kigizakú molatikumú loká okago, mulusi makokú ami vegi itó monó zagusavegú pilisi ve lugáagi kimisilikago, keza ló ligiki aleke lova hiziaká netá aleke, Zutá kelémo goí igo ámina zazuhaloka Izesú noitoka vamó. 4Vi anitikago, Izesú nene aí amupiló utó iti netá mukikumú geleake, keitoka vike loká oketake lekeza éahikumú vitagá niave. 5Loko lokago, keza Nasalete ve Izesunimamú vitagá noune liki likago, Izesú nene nezama imane nouve loko lo kimimó. Loko lokago, amimika li ve Zutá nene holúikú minake, 6ezagi kezagi Izesú li gakokumú kemegesalokatí nivake mikasiló pou liki akimi vamó. 7Lá ikago, goha loká oketake lekeza éahikumú vitagá niave. Loko lokago, keza Nasalete ve Izesunimú vitagá noune liki likago, 8Izesú láa loko lo kimimó: Nezama imane noumole loko mota lo lekemekuve. Nenemú nenikumú vitagá niikima, izegipáne zuha imane ahulikimikiko hanuva vitaze. 9Loko lokago, nenitoka kelémo molani vegutí makó tolova amitive loko amunaloka li gakó nenémo alévolé imó. 10Lá okago, Saimon Pitá eza sopolo aleneimó nene golagutí aleko segeake, guguni gizoaká vetini ve napámini gelekelé izegipala agulizá Malakusini apilike, zamagaloka agata zeko isimó. 11Lá okago, Izesú nene Pitani láa loko lo amimó: Sopolo nene goha golagú ale gúezo. Améneho miluma netá gihitane loko lonetonamóma nenazo, gehemitane loko lá noape, loko limó.
11 Mat 26:39; Mak 14:36; Luk 22:42


Guguni gizoaká veloka Izesuni alímiki vamó

12Lá okago, ami vegi monó gizapa veninigi Zuta vetini pilisi vegi keza Izesuni agizató aliake nagá alemó. 13Nagá aliake, apí iki alímiki viki Kaiapani venalámini amelaho Anasí noitoka alímiki vamó. Kaiapá nene ámina kilisimasi oko novigo Zuta vetini guguni giziaká vetini gizapa ve minake, 14amunaló emane Zuta ve kagata alike leza mukitó helekatunize, ve hamokolímo lelémo nupa napa oko helekiko nenémo netá gihila ale utó oletative loko li ve minamó.
14 Zon 11:49-51


Pitá Izesuni egamega otamó

(Mat 26:69,70; Mak 14:66-68; Luk 22:55-57)

15Lá okago, Saimon Pitako Izesuni izegipala zuhagutí ve makó Izesuni ámegetoko vusi ve nene guguni giziaká vetini ve napa nenémo není ánigonoimó nenazo, Izesuki makó vusike guguni giziaká vetini geisa mikú nanitusigo, 16Pitá nene geisa gatetoka oteneigo, neza vuke gatetó gizapa noi venáma lo amekuke, Pitani alémoko geisa mikú itusimó. 17Itekusigo, ámina venalímo Pitani loká otake geza nene ámina goní nita vémini izegipa zuhagutí makó noape. Loko lokago, Pitá nezama noamuve loko limó. 18Lá okago, hepé legekago, gelekelé vegi gimisigi vegi keza lóo lotá itune liki ló lokunusa ló gizikago, Pitá nene kezagi ote minake lóo lotá oko minamó.

Guguni gizoaká ve napa nenémo Izesuni loká otamó

(Mat 26:59; Mak 14:55; Luk 22:66)

19Lá noigo, guguni giziaká vetini ve napa nenémo izegipala zuhamuki apí o kemeaká i gakokumuki Izesuni loká otamó. 20Loká omikago, Izesú láa loko lo amimó: Neza numutó namató vegená lo utó okogó lo kemeaká umóma neve. Neza nene lekelí monó numutikú itó monó zagusave napagú lekeza Zuta ve alegesá iaká niató nene gakó apí o kemeaká onouve. Neza nene asugunatoka gakó makó lo kemesá amuve. 21Geza není nene nanamú loká nonetane. Není gakó gilina vegená nene lo kumu gakokumú nanave loko limó neve loko loká oketozo. Lo kemeaká nou gakó nene keza gilinave. 22Loko lokago, pilisi ve makó áminaló ote minamó nenémo agizanitunú Izesuni napilike guguni gizoaká ve napama nene geza gakó nenémináa nanamú lo namene. 23Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Neza gakó golesa makó lonoitomóma lo utó ozo. Gakó lamaná lo nolukumugo nanamú nonepelene. 24Loko lokago, Anasí nene nagatunú nene Izesuni agizató goha nagá zeake, guguni gizoaká vetini ve napa Kaiapá noitoka amiselekago alímiki vamó.

Pitá Izesuni goha egamega otamó

(Mat 26:71-75; Mak 14:69-72; Luk 22:56)

25Lá noigo, Saimon Pitá nene lóo lotá oko oteneigo loká itake gezagi ámina vémini izegipala zuhagutí noape. Liki likago, eza egamega ike neza aí zuhagutí noamuve. 26Loko lokago, guguni giziaká vetini ve napámini gelekelé izegipala Pitá agata zeko isi vémini zuhagutí ve makolímo loká otake gezagi zazuhagú niasigo ánigo noumóma neve, olo. 27Loko lokago, Pitá goha egamega okago, áminaló litá oko okoloho nenémo anó molamó.

Izesuni Pilató noitó alímiki vamó

(Mat 27:1-2; Mak 15:1-5; Luk 23:1)

28Lá okago, Izesuni nene Kaiapani numukutí alími hetó iake, alímiki agulizaki vémini numutoka vamó. Viake, neteká holugú nego, avóikini asenini zeketakumú gili mina nosá nanigi niake Zuta veta amosá suni aleko hetoka ve makolímini numukú itekinake ligika ale golotuva lokatune liki kezáini nene agulizaki vemámini numukú itemamó. 29Lá ikago, Pilató nene hetoka lemeake, loká oketake lekeza iki imane ve nanamú goní nitave. 30Loko lokago, keza láa liki lamó: Imane ve eza netá golesa aleaká ve minamilina, leza agizató aleko geitoka alémoko amutiline. 31Liki likago, Pilató láa loko li kimimó: Lekezatini agizató aliiki lekezatini li huka gakotinimaló ali miliki goní italo. Loko lokago, Zuta vetini monó gizapa vete zohota zaló hilitive liki giliake láa liki li amemó: Óe, lezatete ve makó apele helesakumú nene lekelí gamanímo óe loko lo hukonoimóma neve. 32Liki likago, zohota zaló vegená kepele heleaká nene Loma vetini mogona minokago, Izesú nenéminoko hilitove loko amunaloka lo kimi gakó nene alévolé inogo imó.

33Lá okago, Pilató goha kugulizaki vetini numukú iteake Izesuni sele lo ameake loká otake geza nene Zuta vetini kugulizaki ve napa noape. 34Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Gezaka gagata geleko nene gakó nolape, itó ve makolite nenikumú láa liki li gimikago nolane. 35Loko lokago, Pilató láa loko lo amimó: Neza Zuta ve nougo nolape. Gezaka vegenakagi itó guguni giziaká ve napagi gilímiki nenitoka iminamóma neve. Geza nana netá golesa loló okako neve. 36Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Neza nugulizaki ve napa noumóza, nenémini mogona nene imane mikasigú vetini suni nomive. Imane mikasiuka netá minalina, Zuta vetini kigizakú nilími milikatave liki izegipáne zuhate lova ali utó alinamóza, nugulizaki ve minato mogona nene imane mikasigú vetini suni nomive. 37Loko lokago, Pilató láa loko lo amimó: Láa lokoma geza nugulizaki ve napa nouve loko nolape. Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Nene nugulizaki ve nouve loko gezaka mota lokane. Neza gakó gihila lo utó itove loko imane mikasiuka lemekuke, izóneho getokago nouve. Gakó gihila giliaká nia vegená mukilite negepagutí gakó giliaká niave. 38Loko lokago, Pilató nene gakó gihila nene nana gakó neve.

Loko loake, Zuta vegenatoka hetoka lemeake, láa loko lo kimimó: Imane vémini lihimavalamú vitagá umó nomive.
39Lá onoimóza, lekezatini mogona lá oko neve. Avotikini asenini zeketakumú gili mina holisigú kilisimasiló kilisimasiló nene lekezatini ve makolímini agulizá ikago, nagá numukutí ve hamopamó kimisele ahulo ahulo oaká nougo lekelitoka viaká niave. Itó imane gilikiko etokikoma, Zuta ve lekelí agulizaki velini aseva zemikugo lekelitoka vitihe. 40Loko lokago, keza nene negénegeka lake gakó napagutí nene Óe, aí nomive. Palapasini aseva zetamane. Liki lamó nene Palapasí nene laskoli ve nenae.
32 Zon 3:14, 12:32-33


Copyright information for GAH